Erasmus+ projekt The Breath of the Earth
26. 9. 2025 |Štirje dijaki 2. g in šest dijakov 3. g se je skupaj s profesorjema kemije, Niko Cebin in Matjažem Dlouhyjem, ter partnerji - profesorji iz Nemčije, Avstrije in Norveške, vključilo v mednarodni projekt Erasmus+ z naslovom The Breath of the Earth – Carbon Dioxide as a Mediator Between Inorganic Material and Organic Life. V sklopu projekta je od nedelje, 21. 9., do četrtka, 25. 9. 2025, potekalo raziskovalno-terensko delo v Strunjanu. Glavni namen je bil raziskovanje kraške hidrologije in biološko-kemijska analiza reke Dragonje, hkrati pa tudi spoznavanje pomena krasa in obalnega ekosistema za življenje ter ozaveščanje o okoljskih izzivih.
Po prihodu v sončni Strunjan smo se nastanili v domu Stella Maris in nekaj prostega časa izkoristili za skok v morje. Dan smo zaključili s predavanjem nemškega strokovnjaka, ki nas je uvedel v proces Design Thinking – ustvarjalni pristop k reševanju problemov, ki je osredotočen na uporabnika in njegove potrebe. V skupinah smo začeli razmišljati, kako bi s pomočjo raziskav in opazovanj krasa oblikovali končne izdelke, namenjene ozaveščanju javnosti.
Ponedeljek je bil namenjen raziskovanju Sečoveljskih solin. Poleg spoznavanja tradicionalnega pridobivanja soli smo odvzeli vzorce reke Dragonje in solinarskih bazenov. Popoldne smo obiskali ribogojnico Fonda, kjer nas je vodila gospa Irena Fonda, nekdanja ledinka. Spoznali smo vpliv preusmeritve reke Dragonje na povečano muljivost morja ter na zmanjšano biodiverziteto. Posebej zanimiva je bila njihova pobuda postavitve betonskih konstrukcij v morje, ki omogočajo ponovno naselitev različnih živalskih vrst. Dan smo zaključili z delavnico o pomenu morske trave kot vitalnega ekosistema društva YOU(R)SEA.
Naslednji dan smo obiskali piranski akvarij, kjer smo imeli odlično vodenje morskega biologa. Spoznali smo pestrost živalskih vrst Jadranskega morja. Sledil je obisk centra Morigenos, kjer smo pridobili dragocena spoznanja o življenju delfinov in grožnjah, ki jim jih prinaša človekova dejavnost. Popoldne so nam dijaki Gimnazije Piran razkazali staro mestno jedro. Zvečer smo v skupinah ustvarjali didaktično gradivo: analizirali smo vodo, oblikovali videoposnetke in začeli pisati strokovne članke, ki bodo dostopni širši javnosti.
Sredin dopoldan pa smo namenili opazovanju ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Nato smo v Izoli obiskali Arheološki park Simonov zaliv, kjer smo si ogledali ostanke rimske obmorske vile in pristanišča iz obdobja med 1. stoletjem pr. n. št. in 3. stoletjem n. št. Kljub dežju smo dan izkoristili tudi za dokončanje projektno-raziskovalnih nalog.
Poleg raziskovalnega dela smo veliko časa namenili mednarodnemu povezovanju. Tuje profesorje smo naučili novih družabnih iger, skupaj smo igrali badminton in košarko ter si privoščili še zadnji skok v morje ob iztekajočem se toplem poletju na slovenski obali.
V četrtek, zadnji dan, smo predstavili svoje končne izdelke – didaktična gradiva, ki so nastala z metodo Design Thinking. Ponosni smo, da smo poleg novih znanj o kraški hidrologiji in obalnem ekosistemu pridobili tudi dragocene izkušnje timskega dela, raziskovanja ter mednarodnega sodelovanja. Domov smo se vrnili bogatejši za nova prijateljstva in prepričani, da bomo spoznanja uspešno prenesli tudi v vsakdanje okolje in življenje.
Ana Polšak, 2. g
