Ponosni na naše mlade raziskovalce, Krkine nagrajence!
29. 9. 2026Kar tri raziskovalne naloge dijakov Gimnazije Ledina so bile prepoznane v okviru Krkinih nagrad za srednješolske raziskovalne naloge. Dve nalogi sta prejeli Krkino nagrado, tretja pa Krkino priznanje. Nagrade in priznanja so dijaki prevzeli v petek, 25. 9. 2026, v Krki v Novem mestu. Uspeh je pomembno priznanje raziskovalnemu delu naših dijakov, njihovi radovednosti, vztrajnosti in pripravljenosti, da svoje znanje preizkusijo tudi v resničnem raziskovalnem okolju.
Krkino nagrado za raziskovalno nalogo »Vsi delci v zraku niso enaki«, ki je nastala pod mentorstvom prof. Nike Cebin, Stane Kovač Hace in doc. dr. Ane Kroflič, sta prejela Lučka Rotar (4. g) in Jan Knez s STPŠ Trbovlje. Raziskovala sta kakovost zraka in se ukvarjala z vprašanjem, kako nevarni so lahko različni lebdeči delci za zdravje ljudi. V raziskavi sta primerjala zrak v Ljubljani in Trbovljah ter proučevala povezavo med koncentracijo delcev in njihovim oksidativnim potencialom. Vzorčenje je potekalo na strehi Gimnazije Ledina in na SPTŠ Trbovlje, laboratorijski del raziskave pa sta izvedla z analizo vzorcev po protokolu z askorbinsko kislino.
Rezultati so pokazali, da je bil oksidativni potencial delcev višji v Trbovljah kot v Ljubljani, čeprav je bila povprečna koncentracija PM10 na obeh lokacijah enaka. Raziskava tako lepo pokaže, da pri ocenjevanju kakovosti zraka ni pomembna samo količina delcev, temveč tudi njihove lastnosti.
Še ena nagrada je šla v roke Evi-Arolei Trdan (3. f), ki je v raziskovalni nalogi z naslovom »Baker – lasersko strukturiranje, korozija in hidrofobnost bakra« pod mentorstvom prof. Nike Cebin, dr. Petra Rodiča in dr. Matica Možeta raziskovala, kako lahko z različnimi postopki površinske obdelave spremenimo lastnosti bakra.
Primerjala je mehansko obdelano površino, lasersko strukturiran baker ter lasersko strukturiran baker, dodatno modificiran s stearinsko kislino. Vzorci so bili izpostavljeni mediju, ki je posnemal kisli dež, njihove lastnosti pa je spremljala z različnimi metodami.
Rezultati so pokazali, da sama laserska obdelava še ne zagotavlja najboljše zaščite bakra. Najboljše lastnosti je imel vzorec, pri katerem sta bila združena lasersko strukturiranje in kemijska modifikacija s stearinsko kislino. Takšna kombinacija je pomembno izboljšala hidrofobnost površine in njeno odpornost proti koroziji.
Raziskava je zanimiv primer povezovanja kemije materialov, fizike površin in sodobnih tehnologij ter kaže, kako lahko z načrtnim spreminjanjem površine materialu izboljšamo njegove uporabne lastnosti.
Marcel Lovšin in Luka Škerlavaj (oba 4. e) pa sta za raziskovalno nalogo z naslovom »Količina lebdečih delcev v zraku na Gimnaziji Ledina« prejela Krkino priznanje. Pod mentorstvom prof. Matjaža Dlouhyja in doc. dr. Ane Kroflič sta raziskovala kakovost zraka v notranjih prostorih šole. Osredotočila sta se na koncentracije PM10 in PM2,5 ter jih primerjala z zunanjimi meritvami in uradnimi podatki.
Zanimal ju je vpliv različnih dejavnikov na koncentracijo delcev – od vremenskih razmer in zunanjih virov onesnaženja do števila oseb v prostoru, pogostosti gibanja in uporabe čistilca zraka.
Rezultati so pokazali, da so bile koncentracije PM2,5 najvišje v bolj frekventnih prostorih, najnižje pa v pisarni z eno osebo in s čistilcem zraka. Statistična analiza je potrdila pomemben vpliv uporabe čistilca zraka na zmanjšanje koncentracije delcev.
Raziskava opozarja na pomen kakovosti zraka v šolskih prostorih in na potrebo po njegovem rednem spremljanju. Hkrati predstavlja odličen primer raziskovanja, ki povezuje kemijo, okolje, javno zdravje in statistično obdelavo podatkov ter ima neposreden pomen za vsakdanje življenje naše šolske skupnosti.
