Dva tedna na Kemijskem inštitutu
3. 9. 2026Kako je videti dan mladega raziskovalca? Koliko radovednosti, natančnosti, potrpežljivosti in laboratorijskega dela se skriva za znanstvenim odkritjem? Odgovore na ta in številna druga vprašanja je letos dobila Mariia Maksimenko, dijakinja 4. letnika Gimnazije Ledina, ki se je udeležila brezplačne dvotedenske Poletne raziskovalne šole na Kemijskem inštitutu.
Poletna šola, ki je potekala od 3. do 14. 8. 2026, je mladim ponudila izjemno priložnost, da stopijo v svet znanstvenoraziskovalnega dela. Namen raziskovalne šole je bil dijakom približati znanost, jih spodbuditi k raziskovanju in jim omogočiti, da se z delom v laboratoriju srečajo tudi povsem praktično.
Dva tedna v svetu znanosti
Udeleženci in udeleženke poletne šole so bili razporejeni v različne raziskovalne odseke, kjer so pod vodstvom mentorjev izvajali raziskovalno delo. Tako niso bili zgolj opazovalci, temveč so postali aktivni del raziskovalnega procesa – postavljali so vprašanja, izvajali eksperimente, analizirali rezultate in spoznavali, kako poteka delo v sodobnem raziskovalnem laboratoriju.
Raziskovalno delo je potekalo vsak delovni dan med 9. in 15. uro z enournim odmorom za kosilo. A dnevi niso bili namenjeni le laboratorijskemu delu. Organizatorji so pripravili tudi številne oglede, s katerimi so mladim raziskovalcem približali različna področja sodobne znanosti. Udeleženci so si ogledali superračunalniški center in elektronska mikroskopa na Kemijskem inštitutu, obiskali so Gozdarski inštitut Slovenije in Fakulteto za farmacijo. Tako so lahko spoznali, kako se znanje različnih naravoslovnih področij povezuje in uporablja pri reševanju konkretnih raziskovalnih vprašanj.
Od DNA do fluorescentnih proteinov
Ena izmed raziskovalnih skupin se je ukvarjala z zelo zanimivim področjem sodobne biotehnologije – izolacijo in pripravo fluorescentnih proteinov. Cilj laboratorijskega dela je bil izolirati tri fluorescentne proteine: GFP, mCherry in mEos3.2.
Raziskovalno delo se je začelo z delom na genetskih konstruktih v bakteriji Escherichia coli. Dijaki so s pomočjo različnih laboratorijskih metod preverjali prisotnost in uspešnost vstavitve želenih genov. Pri tem so uporabljali PCR in agarozno gelsko elektroforezo, pozneje pa so izolirali plazmidno DNA in jo vnesli v bakterijske celice, namenjene izražanju rekombinantnih proteinov.
Sledilo je gojenje bakterij in spodbujanje izražanja želenega gena. Nato so se lotili izolacije proteinov. Bakterijske celice so najprej ločili s centrifugiranjem, jih lizirali s soniciranjem in nato ločili topno ter netopno frakcijo. Za nadaljnjo izolacijo proteinov so uporabili afinitetno kromatografijo z nikljevimi ioni, uspešnost izolacije pa preverili s poliakrilamidno gelsko elektroforezo.
Čeprav se morda sliši zahtevno, je prav v tem čar takšne izkušnje – postopki, ki jih dijaki običajno poznajo predvsem iz učbenikov, so lahko nenadoma postali del njihovega vsakdana.
Doživeti znanost
Poletna raziskovalna šola na Kemijskem inštitutu ni bila le priložnost za spoznavanje laboratorijskih tehnik, ampak predvsem izkušnja raziskovanja – od prvega vprašanja in načrtovanja dela do izvedbe eksperimenta, analize rezultatov in pogovora z mentorji.
Takšne izkušnje mladim omogočajo, da dobijo boljši vpogled v poklic raziskovalca, spoznajo sodobno znanstveno opremo in predvsem ugotovijo, da znanost ni le nekaj, o čemer beremo v učbenikih. Znanost je radovednost, raziskovanje, tudi kakšen neuspešen poskus, ponavljanje, razmišljanje in iskanje novih odgovorov.
Za Mariio je bila dvotedenska poletna šola zato veliko več kot le še ena počitniška dejavnost. Bila je priložnost, da je za dva tedna postala del raziskovalnega okolja, spoznala delo znanstvenikov in raziskovalcev ter izkusila, kako je videti dan, ko se vprašanja iz učbenika spremenijo v resnične eksperimente.
Hvala Kemijskemu inštitutu, mentorjem in vsem drugim, ki so mladim raziskovalcem omogočili, da so lahko za dva tedna stopili v svet prave znanosti.