<< Novice

Svetovni dan čebel

25. 5. 2023 | ,

V okviru Ekošole in Unescovega obeleženja svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, smo v četrtek, 18. 5. 2023, prehodili Čebeljo pot v Ljubljani. O čebelah nam je veliko povedal Aleš Süssinger, urbani čebelar v Ljubljani in predsednik Čebelarskega društva Barje, ki se s čebelarstvom ukvarja že vse življenje, v prostem času pa mladim in turistom predstavlja čebele in urbano čebelarstvo.

Pot smo začeli na terasi Gimnazije Jožeta Plečnika, od koder je čudovit razgled na Ljubljano. Toplo in medeno nas je sprejela profesorica biologije, Darja Silan, ki nam je pokazala njihov čebelnjak. Lani so pridelali 60 kg slastnega medu. Pot smo nadaljevali po Slovenski cesti do Čopove ulice in na poti spoznavali medena drevesa, kjer čebele nabirajo svojo hrano. Če je treba, lahko čebele letijo ponjo tudi do tri kilometre daleč.

Dijakinji s čebelarjem

Čebelja pot nas je vodila po Čopovi ulici, čez Prešernov trg in Tromostovje do Medarske ulice, kjer so nekoč prodajali med na drobno. Nato nas je zvedav korak vodil do Plečnikovega čebelnjaka. To je replika čebelnjaka, ki ga je Plečnik naredil na Češkem. Postavili so ga s prostovoljnimi sredstvi pred dvema letoma. Čebelnjak je postavljen na južnem pobočju Ljubljanskega gradu. V čebelnjaku trenutno domuje deset čebeljih družin. Pred čebelnjak so posadili veliko rož, kjer lahko čebele nabirajo cvetni prah.

Replika Plečnikovega čebeljnaka

Čebelarstvo je vpisano na Unescov seznam kulturne dediščine. Čebele naj bi bile zaslužne za to, da je Ljubljana leta 2016 postala zelena prestolnica Evrope. Slovenija je ena od držav, ki naj bi imela največ čebel na prebivalca, zato lahko Ljubljani rečemo tudi čebelja prestolnica Slovenije.

Čebele so pokazatelj čistosti okolja, saj prve začutijo spremembe v okolju, zato je treba na čebele gledati tudi kot na naravne okoljevarstvenice.

Slovenija je predlagala 20. maj za svetovni dan čebel. Maja so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem obdobju potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka, s tem pa dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Na ta dan različne ustanove svetovno javnost vsako leto opozarjajo na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, na pomen čebel za vse človeštvo.

Zanimivosti o čebelah

– V panju je do sto tisoč čebel.
– Deset tisoč čebel tehta en kilogram.
– V panju je le ena matica in povprečno tisoč trotov (v obdobju od aprila do avgusta).
– V obdobju najintenzivnejše paše izleže matica do dva tisoč jajčec na dan, pri čemer je teža dva tisoč jajčec dvakrat večja od teže matice.
– Matica na leto izleže do 150 tisoč jajčec.
– Eno celico čebele napolnijo z 18 tovori cvetnega prahu, ki tehta od 160 do 180 miligramov.
– Čebela v svojem medenem želodčku prinese 8-9 miligramov medičine.
– Največji dnevni donosi v panj so do 14 kilogramov medičine.
– Ena čebela bi morala za kilogram medu obleteti več milijonov cvetov oziroma sedemkrat obleteti svet.