Kulturna pomlad na Gimnaziji Ledina

“V naravi človeka je, da ljubi prešerno ter svoje srce in misli nesebično podari. Vsi imamo svoje ljubljene, kultura pa je ljubimka umetnika. Kultura je nežen duh, ki poskrbi, da ne zmanjka črnila za pesmi. Je tista, ki prižge luč kreacije, tista, ki šepeta v uho slikarjem, in tista, ki nese glas čez polno dvorano. Zato jo umetnik ljubi, saj je brez nje njegov obstoj tako nesmiseln, kot je človek brez ljubezni. Kultura da umetniku vse, on pa ji vrača vrtnice svojega dela in poljube svojih idej.  
Spreleti nas, ko slišimo zaprisego med umetniki in kulturo. Vsak drobec ustvarjene lepote lahko izvabi solze kot prstan na ženini roki. Zakaj, se vprašamo. Zakaj ljudje strmimo v ta večno trajajoči zakon, ki je bil zapečaten že v pradavnini? Zakaj bi z dušo in s srcem poslušali nekaj, kar ni nujno potrebno? Ni potrebno, pa vendarle je … Na svoj edinstveni način morda celo bolj od hrane in vode. Strmimo v človeštvo in kulturo na oltarju univerzuma in takrat začutimo resnico: ta zakon, ta iskrena ljubezen je pomlad človeškega obstoja.”
(Anaisa S. L.)