<< Novice

Ocena filma Samo dobre stvari

4. 11. 2020

Si želiš med šolanjem na daljavo ogledati kakovosten tujejezičen film, ki nasmeji in da misliti o družbeni solidarnosti? Naja Sedej Dolničar, 4. C, si je ogledala italijanski film Samo dobre stvari in ga ocenila.

Samo dobre stvari (Sollo cose belle) je film italijanskih ustvarjalcev, ki je luč sveta prvič ugledal leta 2019. Nastal je v režiji Kristiana Gianfreda, scenarij zanj pa sta napisala Andrea Valagussa in Marco Brambini.
Film prikazuje življenje 16-letne Benedette, ki je hči župana manjše mestne skupnosti San Giovani. Živi življenje popolne najstnice, ki ji ne primanjkuje ničesar. Nekega dne se v eno od starih hiš v vasi, ki bi se morala spremeniti v hotel, vseli skupina prav posebnih ljudi. Ta se je bila zaradi težkih socialnih razmer in drugačnosti že večkrat prisiljena preseliti. Tudi tokrat jih ljudje gledajo nekoliko postrani, saj so med njimi prostitutka z otrokom, invalidni otok s starši, prosilec za azil, moški, ki je duševno prizadet in bivši kaznjenec. Ravno slednji, Kevin, postane Benedettin novi sošolec in ona se kmalu vanj tudi zaljubi. Predstavi ji ljudi, s katerimi živi, in ji pokaže, s čim vse so se primorani soočati zaradi situacije, v kateri so se znašli.
Pohvaliti želim filmsko glasbo, ki je dajala vtis domačnosti, lahkotnosti in sproščenosti. Skozi celotno zgodbo je ustvarjala prijetno vzdušje, kljub temu da življenje ljudi, ki so živeli v stari hiši, ni bilo nič kaj prijetno. Izpostavila bi tudi lik policista, ki je celotni zgodbi pridal še nekoliko komičnosti.
Domačini so nove priseljence imeli za norce, ki naj bi predstavljali nevarnost. Tudi mi velikokrat obsojamo ljudi, ki so na novo prišli v našo okolico in postali del naše družbe. Film nam tako že na začetku prikaže, kako ne bi smeli ravnati. Seveda pa si nismo vsi enaki in nekateri kmalu spoznamo napačno ravnanje.
Benedetti se družina zasmili, in ko si upa vstopiti v njihov svet, spozna njihovo preprostost in nedolžnost. Večina svojo zmoto spozna šele, ko se je družina spet primorana preseliti.
Enkratno se mi zdi predstavljeno, kako ljudje, ki jim je v življenju težko, vseeno  poskušajo ohraniti srečo in vero v prihodnost. V resničnem svetu je materialno bogatejša družba, ki naj bi bila po svoje popolna, lahko velikokrat bolj nesrečna, nesproščena in obsojajoča. Tisti, ki se znajdejo v stiski, so kljub svojim težavam vseeno pripravljeni pomagati tistim, ki se znajdejo v podobnem položaju. Vsi člani družine v filmu sprejmejo napake drug drugega in si medsebojno pomagajo. Drugačnost nas ne naredi nič manj človeške.
Celotnemu dogajanju je piko na i dala ljubezenska zgodba. Film je popestrila in ga naredila bolj zanimivega. Zopet smo lahko videli, da ljubezen ne pozna razlik, a od nas zahteva, da se odločimo, kaj si želimo in kako si želimo živeti.
Čeprav se mi je sam naslov, Samo dobre stvari, pred ogledom filma zdel nerazumljiv, sem si ga uspela razložiti šele na koncu. Avtor je z naslovom želel povedati, da se moramo, tudi če v našem življenju pride do padcev, osredotočiti na dobre stvari, dvigniti glavo, se pobrati in iti naprej svojo pot. Zelo pohvalno se mi zdi, koliko sporočil in naukov lahko izvlečemo iz zgodbe.
Eno izmed močnejših sporočil, ki ga je omenil tudi eden izmed likov v filmu, je, da smo vsi zmotljivi. Vsak človek lahko naredi napako ali več njih, ampak namen je, da se iz njih nekaj naučimo ter da jih ne ponovimo več. Benedettina družina se je iz svoje napake naučila, da se ljudi, ki jih ne poznamo, ne sme obsojati in moramo sočloveku, potrebnemu pomoči, priskočiti na pomoč. Zadnje dejanje filma nam prikaže, kako uresničujejo svoje novo spoznanje.
Edina stvar, ki me je zmotila, je bila nejasna usoda Kevina. Prav tako sem si želela izvedeti, kaj se je v resnici zgodilo z ukradenim denarjem in ali ga je res ukradel Kevin.  Prepričana sem, da bi lahko posneli tudi drugi del oz. nadaljevanje, saj je zgodba zelo dobro zasnovana in bi lahko omogočila še veliko dogajanja v prihodnosti.
Film bi zaradi poučnosti brez dvoma priporočila tako mladim kot tudi starim. Zaradi razumljivosti, jasnosti in živosti dogajanja se lahko različne generacije iz njega naučijo medčloveške solidarnosti.

Avtorica filmske ocene: Naja Sedej Dolničar, 4. C

Film je prostodostopen v arhivu RTV Slovenija.
Vir naslovne fotografije: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-filmi/174727531