Ponosni smo na vse tekačice in tekače, saj so znova dokazali, da se s srčnostjo, vztrajnostjo in ekipnim duhom daleč pride. Bravo, ledinci!

The post Na Ljubljanskem maratonu appeared first on Gimnazija Ledina.

The post Veter miru appeared first on Gimnazija Ledina.

The post Evropski dan jezikov na Ledini appeared first on Gimnazija Ledina.

The post Svečana podelitev diplom DELF Junior appeared first on Gimnazija Ledina.

Rezultati so pokazali, da je bil oksidativni potencial delcev višji v Trbovljah kot v Ljubljani, čeprav je bila povprečna koncentracija PM10 na obeh lokacijah enaka. Raziskava tako lepo pokaže, da pri ocenjevanju kakovosti zraka ni pomembna samo količina delcev, temveč tudi njihove lastnosti.

Še ena nagrada je šla v roke Evi-Arolei Trdan (3. f), ki je v raziskovalni nalogi z naslovom »Baker – lasersko strukturiranje, korozija in hidrofobnost bakra« pod mentorstvom prof. Nike Cebin, dr. Petra Rodiča in dr. Matica Možeta raziskovala, kako lahko z različnimi postopki površinske obdelave spremenimo lastnosti bakra.

Primerjala je mehansko obdelano površino, lasersko strukturiran baker ter lasersko strukturiran baker, dodatno modificiran s stearinsko kislino. Vzorci so bili izpostavljeni mediju, ki je posnemal kisli dež, njihove lastnosti pa je spremljala z različnimi metodami.

Rezultati so pokazali, da sama laserska obdelava še ne zagotavlja najboljše zaščite bakra. Najboljše lastnosti je imel vzorec, pri katerem sta bila združena lasersko strukturiranje in kemijska modifikacija s stearinsko kislino. Takšna kombinacija je pomembno izboljšala hidrofobnost površine in njeno odpornost proti koroziji.

Raziskava je zanimiv primer povezovanja kemije materialov, fizike površin in sodobnih tehnologij ter kaže, kako lahko z načrtnim spreminjanjem površine materialu izboljšamo njegove uporabne lastnosti.

Marcel Lovšin in Luka Škerlavaj (oba 4. e) pa sta za raziskovalno nalogo z naslovom »Količina lebdečih delcev v zraku na Gimnaziji Ledina« prejela Krkino priznanje. Pod mentorstvom prof. Matjaža Dlouhyja in doc. dr. Ane Kroflič sta raziskovala kakovost zraka v notranjih prostorih šole. Osredotočila sta se na koncentracije PM10 in PM2,5 ter jih primerjala z zunanjimi meritvami in uradnimi podatki.

Zanimal ju je vpliv različnih dejavnikov na koncentracijo delcev – od vremenskih razmer in zunanjih virov onesnaženja do števila oseb v prostoru, pogostosti gibanja in uporabe čistilca zraka.

Rezultati so pokazali, da so bile koncentracije PM2,5 najvišje v bolj frekventnih prostorih, najnižje pa v pisarni z eno osebo in s čistilcem zraka. Statistična analiza je potrdila pomemben vpliv uporabe čistilca zraka na zmanjšanje koncentracije delcev.

Raziskava opozarja na pomen kakovosti zraka v šolskih prostorih in na potrebo po njegovem rednem spremljanju. Hkrati predstavlja odličen primer raziskovanja, ki povezuje kemijo, okolje, javno zdravje in statistično obdelavo podatkov ter ima neposreden pomen za vsakdanje življenje naše šolske skupnosti.

The post Ponosni na naše mlade raziskovalce, Krkine nagrajence! appeared first on Gimnazija Ledina.

The post Izmenjava s tržaškim Licejem Antona Martina Slomška appeared first on Gimnazija Ledina.

The post Diham ples 2026 appeared first on Gimnazija Ledina.

Jakobu iskreno čestitamo za uspeh!

The post Ledinec na svetovnem debatnem prvenstvu appeared first on Gimnazija Ledina.

Po namestitvi v šotore in večerji smo se zbrali ob tabornem ognju in večer preživeli ob dramatizaciji ter petju. Naslednji dan smo se podali na pohod po pokrajini in preizkusili nekaj kmečkih opravil, ki so bila nekoč del vsakdana. Poprijeli smo za kose, vile in grablje ter pripravili stog – visok kup praproti, ki lahko tudi več let čaka na uporabo za nastilj. Po opravljenem delu smo bili nagrajeni s krofi. Popoldan smo se osvežili v Kolpi in nabrali veje za taborni ogenj, zvečer pa zamesili kruh in ga na žerjavici spekli s hrenovkami in sirom.

Zadnji dan je bil namenjen učenju nekoliko drugače. Oba razreda sta združila moči v sklopu jezikovno-matematičnih delavnic in tako smo se naučili nekaj novega v španščini in nemščini. Ni manjkalo ustvarjalnosti: sestavljali smo konse in brali Župančičevo poezijo.

Domov smo odšli bogatejši za znanje, skupne trenutke in spomine, ki bodo ostali še dolgo. Po besedah gospodinje tabora: »Prijazni, spoštljivi, hvaležni. Vse so pospravili, vse naj naj. Najboljša skupina do sedaj.«

The post Marindol, več kot le tabor appeared first on Gimnazija Ledina.

Dva tedna v svetu znanosti

Udeleženci in udeleženke poletne šole so bili razporejeni v različne raziskovalne odseke, kjer so pod vodstvom mentorjev izvajali raziskovalno delo. Tako niso bili zgolj opazovalci, temveč so postali aktivni del raziskovalnega procesa – postavljali so vprašanja, izvajali eksperimente, analizirali rezultate in spoznavali, kako poteka delo v sodobnem raziskovalnem laboratoriju.

Raziskovalno delo je potekalo vsak delovni dan med 9. in 15. uro z enournim odmorom za kosilo. A dnevi niso bili namenjeni le laboratorijskemu delu. Organizatorji so pripravili tudi številne oglede, s katerimi so mladim raziskovalcem približali različna področja sodobne znanosti. Udeleženci so si ogledali superračunalniški center in elektronska mikroskopa na Kemijskem inštitutu, obiskali so Gozdarski inštitut Slovenije in Fakulteto za farmacijo. Tako so lahko spoznali, kako se znanje različnih naravoslovnih področij povezuje in uporablja pri reševanju konkretnih raziskovalnih vprašanj.

Od DNA do fluorescentnih proteinov

Ena izmed raziskovalnih skupin se je ukvarjala z zelo zanimivim področjem sodobne biotehnologije – izolacijo in pripravo fluorescentnih proteinov. Cilj laboratorijskega dela je bil izolirati tri fluorescentne proteine: GFP, mCherry in mEos3.2.

Raziskovalno delo se je začelo z delom na genetskih konstruktih v bakteriji Escherichia coli. Dijaki so s pomočjo različnih laboratorijskih metod preverjali prisotnost in uspešnost vstavitve želenih genov. Pri tem so uporabljali PCR in agarozno gelsko elektroforezo, pozneje pa so izolirali plazmidno DNA in jo vnesli v bakterijske celice, namenjene izražanju rekombinantnih proteinov.

Sledilo je gojenje bakterij in spodbujanje izražanja želenega gena. Nato so se lotili izolacije proteinov. Bakterijske celice so najprej ločili s centrifugiranjem, jih lizirali s soniciranjem in nato ločili topno ter netopno frakcijo. Za nadaljnjo izolacijo proteinov so uporabili afinitetno kromatografijo z nikljevimi ioni, uspešnost izolacije pa preverili s poliakrilamidno gelsko elektroforezo.

Čeprav se morda sliši zahtevno, je prav v tem čar takšne izkušnje – postopki, ki jih dijaki običajno poznajo predvsem iz učbenikov, so lahko nenadoma postali del njihovega vsakdana.

Doživeti znanost

Poletna raziskovalna šola na Kemijskem inštitutu ni bila le priložnost za spoznavanje laboratorijskih tehnik, ampak predvsem izkušnja raziskovanja – od prvega vprašanja in načrtovanja dela do izvedbe eksperimenta, analize rezultatov in pogovora z mentorji.

Takšne izkušnje mladim omogočajo, da dobijo boljši vpogled v poklic raziskovalca, spoznajo sodobno znanstveno opremo in predvsem ugotovijo, da znanost ni le nekaj, o čemer beremo v učbenikih. Znanost je radovednost, raziskovanje, tudi kakšen neuspešen poskus, ponavljanje, razmišljanje in iskanje novih odgovorov.

Za Mariio je bila dvotedenska poletna šola zato veliko več kot le še ena počitniška dejavnost. Bila je priložnost, da je za dva tedna postala del raziskovalnega okolja, spoznala delo znanstvenikov in raziskovalcev ter izkusila, kako je videti dan, ko se vprašanja iz učbenika spremenijo v resnične eksperimente.

Hvala Kemijskemu inštitutu, mentorjem in vsem drugim, ki so mladim raziskovalcem omogočili, da so lahko za dva tedna stopili v svet prave znanosti.

The post Dva tedna na Kemijskem inštitutu appeared first on Gimnazija Ledina.