31. januarja, na Dan brez cigarete, smo člani ekokrožka opozarjali na neustreznost kajenja in s pomočjo ledinske spletne strani ter spodaj navedenih aktivnosti povabile vse ledince k razmisleku, zakaj je modro biti nekadilec (Slika 1 in Slika 2).

Na naši spletni strani smo pred izvedbo ozaveščevalne akcije zapisali:

Pripravili smo kratek film o delu kadilčevega vsakdana z naslovom (Ne)kadilec teče, ki si ga lahko ogledate v zeleni sobi. Oblikovali smo slogane, ki nudijo priložnost za razmislek o nesmiselnosti kajenja, pripravili gradivo, ki ponazarja, kako vse kadilec škodi svojemu telesu, in zbrali kar nekaj dejstev o kajenju, ki jih lahko preberete na oglasnih mestih naše gimnazije. Na šolskem radiu pa bomo poslušali poslanico zdravnice Helene Koprivnikar, specialistke javnega zdravja, o tem, kar bi mladostniki morali vedeti o kajenju.

 
   

 

 

Slika 1 in slika 2: Povabilo na ogled filma (Ne)kadilec teče in »antikadilski« slogani, ki omogočajo razmislek o nesmiselnosti kajenja.

Kajenje povzroča številne bolezni in zdravstvene težave, predvsem različna rakava obolenja, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal. V Sloveniji vsako leto povzroči smrt 3.600 kadilcev, od tega 900 pred 60. letom starosti. Kadilci s kajenjem vnašajo v svoje telo številne rakotvorne in strupene snovi ter snovi, ki povzročajo zasvojenost.

(Helena Koprivnikar, Nekatera dejstva o kajenju tobaka, Kemija v šoli in družbi, letnik 26, št. 1, marec 2014)

Slika 3: Dijak, ki z napisi opozarja na škodljivost kajenja.

 

Zakaj nekajenje koristi? 

Dokazano je, da kajenje nima pozitivnih učinkov.

Izgovori, da kajenje zmanjšuje stres, niso resnični. Zasvojeni kadilci za vzdrževanje normalnega počutja potrebujejo nikotin. Kajenje torej ne zmanjšuje občutka stresne obremenjenosti, ampak ga – ravno nasprotno – povečuje, tudi pri mladih kadilcih. Čim pogosteje mladi posegajo po cigaretah, tem bolj narašča njihova stresna obremenjenost. Zaradi kajenja se pri mladih zmanjšuje telesna zmogljivost, še zlasti pri moških.

Mladostnikom je pomemben zunanji videz. Kajenje povzroča prezgodnje gubanje kože. Kadilci imajo tanjšo, slabše prekrvavljeno in sivorumeno kožo. Rumeno se obarvajo tudi prsti, nohti in zobje. Že pri mladih kadilcih se pospeši napredovanje parodontitisa. To je bolezen dlesni, ki lahko povzroči izgubo zob. Druge zdravstvene težave so lahko pogost kašelj, povečano izločanje sluzi, sopenje in oteženo dihanje. Pogoste so tudi okužbe dihal.

V cigaretnem dimu najdemo okoli 4000 različnih spojin strupenih snovi, kot so aceton, amoniak, arzen, kadmij, ogljikov monoksid, DDT, formaldehid, svinec, vinilklorid, toluen, nitrobenzen, nikotin, naftalin, metanol, metan in cianovodik.

Velika težava je, da te snovi vdihavajo tudi pasivni kadilci, o čemer smo premalo poučeni. Sprva se lahko pojavijo vzdraženost oči, nosa in grla, glavobol ter slabost. Pljuča pasivnih kadilcev se prav tako uničujejo in so dovzetnejša za številne bolezni. Ob dolgotrajni izpostavljenosti se lahko pojavijo resne in nevarne posledice, ki so podobne učinkom pri kadilcih.

Vsako leto za sušenje tobaka in cigaretni papir uničimo ogromno dreves, odvrženi cigaretni ogorki pa so pogosto vzrok požarov.

Z nekajenjem prihranimo veliko denarja, ki ga lahko porabimo za druge namene, kot so nakup zdrave malice, obisk kinoteke, varčevanje za šolsko strokovno ekskurzijo ipd.

Kako si lahko pomagamo pri opuščanju kajenja?

  • Posvet pri osebnem zdravniku ali drugem zdravstvenem delavcu (medicinska sestra, farmacevt v lekarni ...).
  • Skupinsko opuščanje kajenja; v Sloveniji je na voljo program »Da, opuščam kajenje«. O možnostih za vključitev je treba vprašati v najbližjem zdravstvenem domu.
  • Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja (080/27-77).

 

Podatki o kadilcih v Sloveniji

V Sloveniji kadilci, ki umrejo zaradi posledic kajenja, v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli kadili, izgubijo kar 16 let življenja.

Povprečni slovenski kadilec, ki kadi redno, dnevno pokadi približno 18 cigaret, kar pomeni, da lahko letno za cigarete zapravi približno 750 evrov. 

(Helena Koprivnikar, Nekatera dejstva o kajenju tobaka, Kemija v šoli in družbi, letnik 26, št. 1, marec 2014)

  • Priloga 1 : Film: (Ne)kadilec teče (dijaki 2. B in 2. D Gimnazije Ledina)
  • Priloga 2: Avdio poslanica zdravnice Helene Koprivnikar (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana)
  • Priloga 3: PPT-predstavitev o kajenju, ki smo jo predvajali na šolskem ekranu

Poročilo zapisala: Nika Cebin

 

Ljubljana, 17. junij 2014