Poslopje naše gimnazije je bilo zgrajeno v letu 1867. V Zborniku ob stoletnici piše: "To je solidno grajena in funkcionalno urejena šolska stavba, ki je imela v pritličju v vsakem stranskem traktu po štiri učilnice za deško in dekliško vadnico, v prvem nadstropju v traktih po štiri učilnice za moško in žensko učiteljišče, južni trakt je zavzelo moško, severni pa žensko učiteljišče. V drugem nadstropju južnega trakta je dobil ravnatelj svoje stanovanje, ob Resljevi cesti je bilo v pritličju stanovanje šolskega sluge in proti dvorišču glasbena soba, v prvem nadstropju ob ulici zbornica, proti dvorišču ravnateljeva pisarna, da je imela dostop z moške in ženske strani, v drugem nadstropju je bila risalnica in proti dvoriščni strani fizikalna dvorana; v drugih prostorih so bili kabineti in knjižnica. Novembra 1884 so prišli dijaki obeh zavodov (moško in žensko učiteljišče, op. p.) v novo stavbo. Novo poslopje je stalo tedaj 165.000 goldinarjev."

 

 

Takšen naj bi bil torej začetek dolgega življenja naše gimnazije. V potresu leta 1895 je bila stavba močneje poškodovana, tako da so pouk prekinili, uporabo poslopja so dovolili le maturantom, da so se lahko pripravili na zrelostni izpit. V kasnejših prezidavah v letih 1968/69 so strokovnjaki ugotovili, da potres ni poškodoval nosilnega zidovja, še najbolj poškodovano je bilo ostrešje. Stavba je bila bolj uničena med drugo svetovno vojno, ko so se vanjo naselili Italijani.

 

 

Obe svetovni vojni sta delo na učiteljišču ohromili, tako da pouk ni potekal redno. 
 
Po vojni je delo spet steklo po svojih ustaljenih poteh, le učni programi so se zamenjali. Z letom 1967/68 pa se je učiteljišče preimenovalo v Pedagoško gimnazijo. V naslednjih letih se je ime šole še nekajkrat spremenilo. Tako se je v letu 1975/76 preimenovala v Gimnazijo pedagoške smeri, leta 1987/88 pa v Srednjo pedagoško šolo. Leta 1991/92 je šola dobila današnje ime, Gimnazija LEDINA.

Spominska plošča Anice Černej