Kaj je matura?

Splošna matura je izpit, ki ureja prehod med gimnazijo in univerzo. Z uspešno opravljeno splošno maturo pridobi kandidat srednjo izobrazbo in tako možnost vpisa v kateri koli univerzitetni ali strokovni študij.

Opredelitev splošne mature

Splošna matura je državni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Maturitetne izpite opravljajo hkrati, po enakih postopkih in pravilih ter v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili.
S splošno maturo se je sistemsko uredil prehod med srednjo šolo in univerzo, večinoma brez zahtevanega preizkusa znanja, potrebnega za izbiro kandidatov na univerzi.
Z opravljeno splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji gimnazijskega programa ali programa maturitetnega tečaja. Z njo si kandidati po opravljeni gimnaziji ali maturitetnem tečaju pridobijo srednjo izobrazbo.

 

Za strokovno pripravo, organizacijo in izvedbo mature skrbijo maturitetni organi in Državni izpitni center:

 Maturitetni organi za splošno maturo:

  •  državna komisija za splošno maturo
  • državne predmetne komisije za splošno maturo

Znotraj šole:

  • šolske maturitetne komisije za splošno maturo
  • šolske izpitne komisije za splošno maturo

 

Kandidat, ki je opravil maturo, želi pa izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, ima v prvih štirih zaporednih izpitnih rokih (2 leti), pravico do enkratnega ponovnega opravljanja maturitetnega izpita na šoli, ki mu je izdala maturitetno spričevalo. Upošteva se boljša ocena.

 Izpit iz posameznih maturitetnih predmetov se lahko opravlja na osnovni in višji ravni zahtevnosti. Z njimi se ugotavlja širina in globina maturitetnega znanja.

Kandidati lahko matematiko in tuji jezik skupnega in izbirnega dela opravljajo na osnovni ali višji ravni zahtevnosti, ostale maturitetne predmete pa le na osnovni ravni zahtevnosti. Maturitetni izpit iz slovenščine  opravljajo vsi kandidati na višji ravni zahtevnosti.

1. Varstvo pravic kandidatov pri splošni maturi
(pritožba na postopek izvedbe ustnega in praktičnega dela maturitetnega izpita oziroma izpitnega nastopa splošne mature)

 

 

 Kandidat je opravil maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno (10 točk). Splošni uspeh na maturi se izraža v točkah, ki so vsota ocen doseženih pri posameznih maturitetnih predmetih. Kandidatu se pri splošnem uspehu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku, pri čemer se upošteva boljša od ocen.

Kandidat, ki je uspešno opravil maturo, dobi maturitetno spričevalo, katerega sestavni del je tudi obvestilo o uspehu pri posameznih predmetih. Kandidati, ki so na maturi dosegli izjemen splošni uspeh (30-34 točk), dobijo maturitetno spričevalo s pohvalo.

 

Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki


 Splošno maturo lahko opravlja kandidat po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju. Splošno maturo lahko opravlja tudi, kdor ne izpolnjuje prejšnjih pogojev, če je v letu, v katerem bo opravljal maturo, dopolnil najmanj 21 let.

Predprijava k maturi poteka na šoli, ki jo obiskuje dijak. Dijaki izpolnijo obrazec in ga najkasneje do 15. novembra 2017 oddajo tajnici ŠMK, prof. Nataši Ranđelović.

Prijava k maturi poteka na šoli, na kateri bo dijak opravljal maturo. Kandidat se prijavi k maturi s prijavnico (DZS 1,220) najkasneje do 30. marca 2018, to je 60 dni pred začetkom spomladanskega roka mature.

Skrivnosti o trajanju pisnih izpitov

Seminarske naloge, laboratorijske vaje in poročila za praktični del izpita za spomladanski rok mature morajo kandidati osebno oddati najkasneje do 17. aprila 2018 na šoli.

 Matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela.

Predmeti skupnega dela mature so obvezni za vse, ki opravljajo maturo, predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam.

Obvezni predmeti skupnega dela:

    slovenščina na eni (višji) ravni zahtevnosti
    tuji jezik, na osnovni ali višji ravni zahtevnosti
    matematika, na osnovni ali višji ravni zahtevnosti

 



Izbirni del splošne mature obsega izpite iz predmetov:
tuji jezik (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, francoščina ali ruščina)
fizika
kemija
biologija
geografija
zgodovina
umetnostna zgodovina
psihologija
filozofija
sociologija (Predstavitev sociologije na maturi.)
informatika

 

Pri izbiri izbirnih maturitetnih predmetov pa veljajo nekatere omejitve:

Med predmeti:

    filozofija, sociologija, psihologija lahko kandidat izbere enega
 
    med jeziki izbirnega dela mature (nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina ali angleščina) se odloči in izbere enega


Kandidat lahko pri maturi opravlja en predmet več, kot je določeno, torej lahko izbere tudi šesti (tretji izbirni) predmet. V tem primeru navedene omejitve ne veljajo. V splošnem uspehu se upoštevata dva najbolje ocenjena izbirna predmeta. Pozitivno ocenjeni šesti predmet tudi ne more nadomestiti negativno ocenjenega 1. ali 2. izbirnega predmeta. Če kandidat pri maturi ni pozitivno ocenjen iz 6. predmeta, to ne vpliva na uspeh pri maturi.

Pisni maturitetni izpit 

Pisni izpit iz istega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne z začetkom ob 9:00 uri.

Pomembno: V izpitni prostor sme kandidat prinesti le dovoljene pripomočke (glej prilogo) in osebni dokument. Ostalo pusti v garderobni omarici.