Svetovni dan boja proti raku je spodbuda za:

  1. ozaveščanje o dejstvih, ki jih povzroča bolezen rak,
  2. izobraževanje, kaj lahko storimo s primerno preventivo, zgodnjim odkrivanjem ter dostopnostjo primernega zdravljenja.

 

Mednarodna organizacija za raziskavo raka (UICC) je ob tem dnevu pripravila strokovno gradivo ob geslu »Jaz sem in jaz bom«, saj s pravilno izbiro svojega življenjskega sloga lahko preprečimo veliko oblik raka. Zdrav življenjski slog pomeni  biti nekadilec, izogibanje pasivnemu kajenju, ohranjanje primerne telesne teže, povečana telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje pitja alkoholnih pijač, izogibanje čezmernemu sončenju ter udeleževanje v presajalne programe, kot so Svit, Dora in Zora.

V četrtek, 24. 10. 2018, smo zainteresirani ledinci 1. A oddelka obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani, kjer smo poslušali predavanje, ki je združilo tematiko raka, elektrike in imunskega sistema z naslovom Kaj imajo skupnega rak, elektrika in imunski sistem?

 

Povzetek predavanja je na voljo tukaj.

 

RAK, ELEKTRIKA IN IMUNSKI SISTEM

 

Raziskovalna veriga translacijskih študij se začne z in vitroraziskavami. To pomeni, da raziskujejo nove učinkovine na nivoju celičnih linij. Nova potencialna zdravila aplicirajo na skrbno vzgojene skupke obolelih celic, ki jih vzgajajo v gojitvenih posodicah. V kolikor se učinkovina izkaže za učinkovito, se raziskave nadaljujejo na nivoju in vivona laboratorijskih živalih (npr. miši in podgane). Na tej točki vidijo odzive celotnega organizma in ne samo tarčnega tkiva, tako da se lahko pokažejo tudi prvi stranski učinki. Raziskovalna veriga se nato prenese na klinične študije, ki so sestavljene iz treh faz. Ko se celotna veriga izkaže za učinkovito in varno, se nova metoda zdravljenja uveljavi kot standardno zdravljenje. Cilji raziskovanj novih zdravil so številni:

  • razvoj in testiranje novih inovativnih terapij v predkliničnem okolju,
  • raziskovanje novo razvitih pristopov v kombinaciji z elektrokemoterapijo in radioterapijo,
  • raziskane metode oziroma terapije testirati v veterinarski stroki,
  • prenos pridobljenih znanj v humano klinično terapijo.

 

Na Onkološkem inštitutu imajo raznoliko opremo, ki omogoča raziskovanje novih metod in terapij. Oprema vključuje:

  • bakteriološki laboratorij – testirajo proizvodnjo zdravil s pomočjo genskega spreminjanja bakterij: v bakterijo vstavijo gen za proizvajanje antigenov, ki jih telo prepozna in nato samo proizvede zdravilo – protitelesa,
  • laboratorij za celične kulture – vzgajanje celičnih linij v posodicah in testiranje novih učinkovin na teh celicah,
  • terapevtski rentgen – služi za radiološke študije,
  • mikroskopi – omogočajo spremljanje odzivov na nivoju celic ali organizmov,
  • patohistološke raziskave tkiv – spremljanje sprememb na nivoju celic in tkiv pod mikroskopom,
  • živalski laboratorij – vzgoja laboratorijskih živali, ki so primerne za testiranje novih učinkovin in terapij.

 

Bolezen, ki jo opišemo z besedo »rak«, predstavlja obsežno skupino različnih bolezni, pri katerih pride do nenadzorovanega razrasta spremenjenih (rakastih) celic. Na razvoj raka lahko vplivajo genetske predispozicije ali pa kancerogeni dejavniki. Kancerogene dejavnike razdelimo na fizikalne (UV svetloba, rentgenski žarki), kemijske (tobačni dim, alkohol, estrogen, toksini), virusne (papiloma virus, hepatitis B in C, HIV). Določena obolenja se lahko zgodijo spontano oziroma podedovano.

Tumorska celica nastane s poškodbo DNK molekule v celici. »Normalna« celica ima učinkovite popravljalne mehanizme, ki nastalo spremembo popravijo ali pa povzročijo, da celica odmre. Ko ti mehanizmi niso uspešni, zaradi npr. nepopravljive poškodbe DNK, se celica spremeni v tumorsko celico in sledi nekontrolirano deljenje celice – proliferacija in promocija. Za nepopravljivo poškodbo DNK pogosto ena mutacija ni dovolj. Razvoj rakastega obolenja imenujemo kancerogeneza. Iz tumorske celice nastane z njeno delitvijo najprej neožiljen, mikroskopski tumor, ki nato postane ožiljen in se lahko razvije čez čas in zraste. Posebna lastnost tumorskih celic je tudi ta, da jih naš imunski sistem ne zazna. Značilnosti tumorjev, med drugim, vključuje tudi izmikanje zaviralcem rasti, izmikanje imunskemu sistemu, imajo možnost replikativne nesmrtnosti (delijo se v nedogled), aktivacija invazije in metastaziranja (širjenja po telesu), povzročanje angiogeneze, genomska nestabilnost in mutacije, upiranje celični smrti, spremenjen celični metabolizem, vzdrževanje proliferacijskih signalov (da se lahko delijo).

Terapije za zdravljenje raka so raznolike. Najbolj pogoste metode (tudi najstarejše) so kirurgija – odstranitev obolelega organa, radioterapija (obsevanja), kemoterapija. Poleg tega pa so prisotni tudi hormonska terapija, tarčna zdravila in imunoterapija. Predvsem imunoterapija je zanimiva za raziskovalce, saj je cilj spodbuditve lastnega imunskega sistema in preprečevanje imunskih zavor. Na področju preprečevanja imunskih zavor je bila letos podeljena tudi Nobelova nagrada v fiziologiji in medicini.

Terapije prihodnosti ciljajo na preprečevanje širjenja tumorjev, personalizirano medicino (prilagojeno zdravljenje posamezniku), imunoterapijam (cepiva ipd.), celična terapija (izolacija in sprememba imunskih odzivov v celicah), genetska zdravila (vplivajo na regulacijo genov, ki povzročajo raka).

Pri zdravljenju raka lahko pomaga tudi elektrika. Ko dostavijo zdravilo v telo, se zdravilo nabere v okolici celic, ker pogosto ne more prehajat v celice. Z električnimi pulzi povzročijo začasne majhne pore v celicah, ki omogočijo zdravilu vstop v notranjost celice in posledično njegovo delovanje, ki čez čas pripelje do smrti celice. Elektrokemoterapija dostavlja zdravilo precej lokalno in lahko omogoči dovajanje zdravil v oddaljene nezdravljene metastaze po telesu. Cilj je lokalno zdravljenje spremeniti v sistemsko – tako, da deluje po celotnem telesu. Eden večjih problemov danes je predvsem maligni melanom – rak kože, saj je zelo agresiven in odporen na terapije, prav tako pa se pojavnost melanoma na svetovni ravni povečuje. Z elektrokemoterapijo lahko dovajajo različna zdravila v celice, ki se vežejo na DNK in povzročijo smrt obolele celice. Celica lahko umre z nekrozo (to opazimo) ali pa apoptozo (neopazno).

Imunogena celična smrt pomeni, da celico izpostavijo določeni snovi, ki sprosti določene molekule. Te molekule prepoznajo dendritske celice, ki lahko delujejo kot antigen predstavitvene celice in dovedejo antigene (to so molekule, ki vzbudijo imunski odziv) do drugih specializiranih imunskih celic. Nato pa te proizvedejo specifična protitelesa za obolele celice in pomagajo telesu ubiti tumorske celice. Cilj elektrokemoterapije je torej dovajanje nizkih odmerkov zdravil v telo, a hkrati vzbuditi sistemsko delovanje.

Kombinirana terapija predstavlja uporabo različnih metod zdravljenja oziroma terapij hkrati. Z uporabo elektrokemoterapije in genskega elektroprenosa hkrati dosegajo strokovnjaki znatno zvišanje preživetja obolelih. Genski elektroprenos predstavlja vnos posebne pDNK molekule v celico s pomočjo elektrike. Ta pDNK molekula potuje v jedro in nato se tam lahko izraža. Z genskim elektroprenosom zdravijo melanom. V telo vnesejo pDNK za interlevkin 12 (IL-12), ki učinkovito pomaga ubiti tumorske celice melanoma. Po dosedanjih raziskavah se je kombinirana terapija izkazala za znatno bolj učinkovito kot posamezne terapije.

Zaključek našega predavanja je povzel, da samo genski elektroprenos IL-12 oziroma sama elektrokemoterapija zakasnita rast tumorjev, vendar ne povzročijo popolne ozdravitve. Kombinirana terapija ima boljši protitumorski učinek kot posamezna terapija. Kombinacija, kjer so za elektrokemoterapijo uporabilo cisplatin, je bila boljša od drugih dveh testiranih učinkovin. S kombinirano terapijo, kjer so uporabili cisplatin, so dosegli izventarčni učinek. Nova metoda zdravljenja torej predstavlja uspešno lokalno in sistemsko zdravljenje obolenj.

Trenutno raziskave prihodnosti stremijo k prenosu kombinirane terapije v klinično prakso s projektom »Nova generacija genske terapije za zdravljenje raka: od genov do proizvodnje in klinike.«

 

Dijaki 1. A