petek, 29 oktober 2010
 

Mladostniki smo s svojimi svežimi idejami, inovativnostjo in drugačnim, sodobnejšim pogledom na svet zelo pomemben člen v razvoju kulture. Dandanes postajata skrb za naravo in okoljska ozaveščenost prioriteta. Prav zato je pomembno, da se že otroke sooča z načeli ohranjanja okolja in s podobno okoljsko problematiko.
 

Zagotovo velja tudi dejstvo, da je tudi v skupini mlade populacije zaznati napredek v razmišljanju glede varstva okolja. Spoznavamo prednosti okolju prijazne industrije, gospodinjske racionalnosti, pazljivega ločevanja in odlaganja, reciklaže in predelave materiala ipd. Kljub napredku pa v domačem okolju še prepogosto vidimo človeško ravnanje, ki naravi še kako škoduje. Pomembno je torej, da se mladostniki sami vključimo v vzgajanje in se med ljudmi izkažemo kot dober zgled.

Šola kot ena ključnih inštitucij, kjer mlajši vrstniki sodelujejo in pridobivajo znanje, ima veliko vlogo v procesu promoviranja naravi prijaznega načina življenja. To prizadevanje dosežemo z različnimi projekti, ki s svojo odmevno razsežnostjo lahko prispevajo delček k vzgajanju ljudi okrog nas. Sami smo na šoli odločni storiti vse, kar je v naši moči, zato organiziramo z ekologijo povezane akcije, prireditve, predavanja, projektne tedne, ob vsem tem pa skupaj z mentorji poskušamo tovrstne dejavnosti vključiti tudi v pouk.

Ob izobraževanju spoznavamo tako pozitivne kot negativne značilnosti različnih oblik skrbi za okolje (npr. obnovljivih virov energije, ločevanja odpadkov itd.). V veliki meri pa na nas kot tudi na starejšo populacijo vplivajo tudi mediji. Tržišče ponuja nešteto izdelkov, ki jih podjetja z dobro promocijo uspejo prodati. Škoda je, da ima gospodarstvo in denar še vedno tako veliko vlogo, da pogosto prevlada nad okoljsko problematiko in izjalovi naš trud. Sodobne tehnologije, kot je npr. fotovoltaika, so pogosto predrage, če pa že obstajajo subvencije, vsi ljudje niso najbolje seznanjeni z njimi, kar pomeni, da investicije še niso dovolj pogoste. Ljudi poskušamo tudi mladi pozvati k razmišljanju, ki ne bi bilo pogojeno in omejeno na kratkoročno finančno stanje. Potreben je svež pristop, saj ta tehnologija vložen denar povrne dolgoročno, a učinkoviteje, saj je zaslužek večji, pomagamo pa tudi naravi. Pri tem so ovira močni svetovni lobiji, ki svoje interese podpirajo z denarjem in uspevajo ohranjati prodajo svojih neekoloških proizvodov. Tu je zagotovo zelo pomemben avtomobilski naftni lobi, ki nadzira celoten svetovni gospodarski sistem. Države pričenjajo kljubovati naftni odvisnosti s subvencijami in finančno pomagajo kupcem avtomobilov. Mnoge evropske države so tak sistem že uspešno vpeljale, zato je prav, da temu sledi tudi Slovenija.

Podobno kot denar je pogost problem žal tudi človeška nepripravljenost sprejeti napredek. Lep primer omejenega mišljenja, ki ni v koraku s časom, je strah pred vetrnicami, s katerimi se v mnogih državah po svetu uspešno pridobiva električna energija. Ljudje niso zainteresirani in odklanjajo take načine, saj naj bi poleg hrupa pomenile tudi preveliko škodo za naravo (npr. ker so tujki v okolju, pobijajo ptice ipd.). Kot že omenjeno, je potreben povsem drug pristop, ki bi dovoljeval kakšno inovacijo, ne pa starodobnega in vsakdanjega razmišljanja. Za to je seveda potreben čas, lahko pa sklepamo, da bodo nove ekološko vzgojene generacije prinesle dodaten zagon za napredek in razvoj.

Da je mladim mar za okolje, dokazujejo konkretni podatki. V preteklih letih je na primer močno poskočila prodaja ekoloških objektov, za kar pa so v precejšnji meri zaslužne mlajše generacije, npr. mlade družine. Prav tako se v industriji pričenjajo korenite spremembe glede industrijskih odpadkov. Nekoč mlajše generacije bodo odrasle, prenesle svoje vrednote na potomce in nadaljeval se bo postopen razvoj. Le tega pa ne smemo ustaviti!

 

 

                                                                                              Dejan Bolarič, 3. G