V petek, 20. 4. 2018, smo pod okriljem Ekošole in Unesca obeležili svetovni dan Zemlje v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika in z Gimnazijo Jožeta Plečnika. Dijaki in učitelji smo poskrbeli za »mladost na kolesu«, kar pomeni, da smo svoje kolo pripeljali na brezplačni servis na šolskem parkirišču. Nekaj dijakov je pomagalo serviserju pri popravilu koles. Med glavnim odmorom smo poskrbeli še za »zdravje na kolesu« in s pomočjo vrtenja pedal in ustrezno nameščene posode pripravili okusen bananin smuti.

Dijaki 1. f in 1. g smo se preizkusili v kvizu na temo vode, ki so ga pripravili strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Spoznali smo, kako se zaščititi pred poplavami, kako sonaravno urejati vodotoke, kako pripraviti pitno vodo in kako obdelati odpadne vode.

Ob 13.30 smo se udeležili prireditve na Gimnaziji Jožeta Plečnika »Zemlja, voda in nekaj vmes«, v kateri smo ledinci aktivno sodelovali z interaktivno predstavitvijo »Oceani – obraz naše prihodnosti«.

Hana Behrić (1. f) in Maša Selan (1. g)

Gneča na servisu:

Povezava na spletno stran.

Ekodan - dan odprtih vrat, 23. oktober 2015

25. oktobra so se na Gimnaziji Ledina odvijale številne dejavnosti na temo ekodneva. Dijaki drugega letnika so si ogledali film Uroša Robiča z naslovom Plastik fantastik.

Med glavnim odmorom je v zelenem kotičku potekal intervju z Urošem Robičem. Preprost človek, ki je diplomiral iz gozdarstva, je zdaj smetar, vendar se tega dela ne sramuje. Dejstvo, da opravlja to delo, je družba sprejela slabše kot on sam, vendar se s tem ne obremenjuje, saj mu je všeč terensko delo. Pravi, da je delo smetarja »super biznis«, saj lahko spoznaš marsikaj, kot na primer odnos ljudi do narave. Pri svojem delu je opazil, da večina ljudi sploh ne ve, v čem je smisel ločevanja. Večina vidi Uroša Robiča kot smetarja, on pa – glede na to, kaj vse ljudje mečejo v isti koš – vidi ravno obratno sliko.

Delo, ki ga opravlja, mu ni zadoščalo, zato je iskal nove izzive in projekte. Porodila se mu je ideja o filmu, v katerem bi se prikazala pot odpadkov in vsa problematika povezana s tem. Dokumentarni film Plastik fantastik je ustvaril z namenom, da bi se ljudje začeli zavedati problematike onesnaževanja in dolgoročnega vpliva na okolje.

ODPADKI

Predavanje o odpadkih za dijake četrtega letnika je potekalo v učilnici 115. Andrej Kržan je predstavil zgodovino plastike, uporabo le-te in njen vpliv na okolje. Dijake je opozoril, naj ločujejo, saj kar 50 % plastike na koncu pristane v okolju. Poudaril je, da s smiselno uporabo plastiki lahko zvišamo njeno trajnost (recikliranje, uporaba ekovrečk ...). Predstavil je dolgoročen vpliv na okolje in izpostavil, da je z izumom plastike ta postala nenadomestljiva, saj so naravni materiali predstavljali omejitve in so jih težko predelovali.

FILM PLASTIK FANTASTIK

 

Dijaki drugega letnika smo si na ekodan ogledali film Uroša Robiča, ki gledalcem na humoren način razkriva tipične zmote v povezavi z odpadki in odpira vprašanja, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Opozarja na izgubljanje stika z naravo v času moderne tehnologije in želi prikazati ozadje predelave plastične embalaže, predvsem pa dolgoročni vpliv na okolje. Film so snemali v vseh slovenskih regijah. Na ta način je prikazana osveščenost ljudi, ki se od kraja do kraja zelo razlikuje. Film je poučen in zanimiv, namenjen vsem starostnim generacijam.

 

POGOVOR Z UROŠEM ROBIČEM, AVTORJEM DOKUMENTARNEGA FILMA PLASTIK FANTASTIK

 

Prosim Vas, da se nam na kratko predstavite (kaj ste po poklicu, s čim se ukvarjate v prostem času, kaj iz Vašega življenja bi nas utegnilo zanimati …).

Po poklicu sem marsikaj; začel sem kot slaščičar, živilski tehnik, diplomiral sem iz gozdarstva, delal sem kot popisovalec vodomerov, bil sem vodja zbirnega centra, smetar, nato sem naredil še izpit za kamion, sedaj sem smetar – šofer smetarskega kamiona.

V prostem času se ukvarjam z dejavnostmi, ki so odvisne od letnega časa. Najraje uživam v zimskih radostih, smučam freestyle in freeride, tečem na smučeh, v veselje mi je turna smuka. Poleti kolesarim, hodim v gore, veliko sem v naravi, del prostega časa namenim gozdni pedagogiki in tudi temu, da pomagam kolegom, ki potrebujejo pomoč.

 

Danes s ponosom poveste, da Vas ni sram, da ste smetar. Kakšni pa so bili občutki, ko ste prvič odšli v službo?

Občutki niso bili prav preveč prijetni, saj sem mislil, da je delo umazano in da smrdi. V bistvu je dokaj čisto, ker pa je večina smeti zapakiranih v plastične vrečke, tudi ni toliko smradu. Predvsem so me najbolj motile opazke ljudi, češ zakaj biti smetar. »Raje nič ne delam, kot da sem smetar.« Nekateri so mi čisto preprosto rekli, da sem neumen. Take opazke sem se naučil ignorirati, ker ti ljudje tako in tako ne vedo, kako poteka moje delo.

 

Kako je Vašo odločitev, da postanete smetar, sprejela okolica (sorodniki, prijatelji …)?

Mojo odločitev niso sprejeli ravno navdušeno. Spet sem jih moral poslušati: »Zakaj si pa na faks hodil pa se tam trudil, zdaj si pa smetar! To bi lahko delal tudi brez šole.« Res je, ampak mojega znanja s področja gozdarstva mi nihče ne more vzeti. Med opravljanjem dela sem hodil še na dodatna izobraževanja in tečaje. Opravil sem še izpit iz poznavanja Zakona o prekrških. Mislil sem še nadaljevati študij, vendar sem dojel, da mi izobrazba v teh časih ravno ne pomaga veliko, zato sem iskal nove izzive in projekte.

 

Živimo v času, ko je zlasti mladim težko najti zaposlitev. Kaj svetujete mladim, ki se po končanem šolanju nimajo priložnosti zaposliti? Kako bi spodbudili tiste, ki niso pripravljeni prijeti za vsako delo? Na kakšen način ste se Vi spodbujali v težkih trenutkih?

Zelo težko je najti zaposlitev. Najtežje je takoj po končanem študiju. Imaš diplomo, nimaš pa nobenih izkušenj. Razpisana so le delovna mesta, za zasedbo katerih potrebuješ izkušnje, nihče pa ti noče ponuditi priložnosti, da bi izkušnje pridobil. Prav tako je zmotno misliti, da z diplomo prideš direktno v pisarno ali sanjsko službo. Treba je začeti nekje na dnu in se potem počasi prebijati proti vrhu.

Sam se še sedaj spodbujam s tem, da vem, da mi ni tako hudo. Meni je najpomembnejši moj prosti čas, torej to, kar delam po službi. Ker sem zelo aktiven, mi to pride zelo prav. Z delom lahko dobim nadure, ki jih pozimi koristim za smučanje in poleti za potovanja. V bistvu me najbolj motivirajo nadure, ne plača. Delavcu pripadajo štirje tedni dopusta, jaz jih imam šest in več. V službi mi zaupajo in me nikoli ne kličejo po nepotrebnem, še posebno ne po službi. Služba je služba, družba je družba. To imam strogo ločeno. Tudi po službi se nikoli ne obremenjujem, kaj bom delal naslednji dan, ne doživljam stresa in nimam nobenih skrbi. To pa je včasih vredno več kot denar.

 

Od kod ideja za film Plastik fantastik?

Ker mi je delo smetarja preenostavno in opažam, da mentalno nazadujem, sem iskal projekte, pri katerih bi lahko sodeloval. Najprej sem jih iskal v gozdarstvu, nato v tujini in potem še v osveščanju ljudi o odpadkih. Ker sem veliko prosil, iskal in bil vedno zavrnjen, mi je prekipelo. Zakaj prosim druge, če vem, da sem sposoben narediti nekaj sam. Porodila se je ideja o filmu, v katerem se končno pokaže pot odpadkov in vso problematiko, ki je povezana s tem.

 

S kakšnim namenom ste ustvarili dokumentarni film o plastiki v smeteh?

Vsak dan sem opazoval, kako je ljudem vseeno za ločevanje in za odpadke. Ko začnejo ljudje metati steklenice v zabojnik za papir in ko mečejo veje in travo v zabojnik za embalažo, ti ni več jasno, ali to delajo nalašč ali ne vedo, kako ločevati, ali jim je res tako vseeno. Mene so imeli za smetarja, sam pa sem videl ravno obratno sliko, torej da so nekateri ljudje res packi. Preden sem se lotil filma, sem pogledal, ali na spletu že obstaja slovenska verzija filma o odpadkih. Na mojo srečo ga ni bilo in v tem sem videl veliko priložnost. Premalo je, da ljudi utrujamo z informacijami o ločevanju, treba je zadeve prikazati na enostaven in zanimiv način. To je najlažje narediti s filmom.

 

Se Vam zdimo Slovenci dovolj ekološko osveščeni? Se zavedamo posledic, do katerih nas vodi neodgovorno ravnanje z odpadki?

Osveščenost ljudi je zelo raznolika, po ljudeh in po krajih. Seveda se stanje izboljšuje, vendar večina ljudi sploh ne ve, kam gredo vsi odpadki in kako hitro se kopičijo na smetiščih. Na primer na smetišču, kjer smo snemali lansko leto, je danes celotna površina višja za dva metra, s tem da je celotna površina smetišča velika za nekaj nogometnih igrišč. To je malce zaskrbljujoče, hkrati pa se vidi, da je ogromno papirja in embalaže v mešanih odpadkih, ki tam ostanejo in se ne reciklirajo. V bistvu smo potrošniška družba, ki jo zanimajo le novi in lepi produkti, ne pa to, kaj naredimo z njimi, ko jih ne potrebujemo več.

 

Kaj po Vašem mnenju ljudi spodbudi k drugačnemu ravnanju z odpadki in boljšemu odnosu do narave?

Mislim, da je najpomembnejši stik z naravo in neka splošna kultura, ki bi jo morali imeti. Že od majhnega sem veliko v gozdu in gorah. Že takrat nisem mogel vreči papirčka na tla. Delno je pripomogla k temu vzgoja, nekako pa sem tudi sam dojel, da odpadki ne sodijo v naravo. Kar s seboj prineseš, tudi odneseš. To res ni tako težko narediti. Pri ločevanju je enako. Zakaj bi dal papir, steklo, plastiko in biološke odpadke skupaj v eno vrečo?

 

Kakšne so Vaše želje in načrti za prihodnost? Se nam obeta še kakšen film ali Vas bo pot vodila drugam …?

Veliko želja imam za prihodnost, imam tudi že nekaj načrtov. Vse imam v glavi in čakam na priložnost, da jih uresničim. Trenutno so moji načrti postavljeni na stran, ker nisem pričakoval takega zanimanja za film. Stvari, ki jih imam v glavi, po navadi ljudem ne izdam do konca. Kot pri filmu. Staršem sem povedal nekaj dni pred tem, ko sem se že pojavil v medijih. Prepričan sem, da če se hvališ o tem, kar boš naredil, na koncu vse pade v vodo. Zato o svojih načrtih ne bom spregovoril. Lahko povem le to, da so še zahtevnejši od izdelave filmaJ

 

Kaj bi nam sporočili za konec?

 

Hvala!

 

EKOTRŽNICA

25. oktobra je na Gimnaziji Ledina potekal EKODAN, na katerem smo dijake in obiskovalce ozaveščali o pomembnosti varovanja okolja in ločevanja odpadkov. Ena od dejavnosti, ki so se odvijale, je bila ekotržnica.

Po glavnem odmoru se je v učilnici 7 odvijala ekotržnica, na katero smo povabili predstavnika Mlekarne Krepko, predstavnike EkoIniciative, Srčne Kuhne in projekta Mreža Mlada Ulica. Povabili smo tudi predstavnike nadzorovanih ekoloških kmetij, ki se prireditve niso uspeli udeležiti. Dijakinje 3. F in 1. E so pripravile domači jabolčni čaj in čokoladno pecivo.

Mlekarna Krepko

Predstavili so nam glavne prednosti Mlekarne Krepko, kot so: tradicionalnost izdelkov, narejenih na naraven način, tradicionalni kefir iz kefirjevih zrn in bio ekološki mlečni izdelki. Mlekarna Krepko ima certifikat, da je izdelek ekološko pridelan. Predstavljen je bil pomen kefirja in biomlečnih izdelkov. Slednje smo lahko tudi poskusili.

EkoIniciativa

Valtex & Co, d. o. o., je podjetje, ki je konec leta 2010 ustanovilo projekt EkoIniciativa. Predstavnik podjetja je pojasnil osnovno idejo, da lahko prav vsi prispevamo svoj delež k ohranjanju okolja. Predstavil je izdelke, ki so narejeni iz odpadnih tetrapakov in so ekološki. Robčki, izdelani iz odpadne embalaže, so mehkejši in rjave barve, saj je to barva lesa. Večina izdelkov, ki bodo »del« EkoIniciative, bo nosila okoljski certifikat EU Ecolabel, Nordic Swan itd. Obiskovalcem so bili ponujeni brezplačni ekorobčki, ki še niso v prosti prodaji. Zanimanje je pokazal tudi ravnatelj.

Zavod BoB

V sklopu zavoda BoB so nas obiskali predstavniki projektov Srčna Kuhna in Mreža Mlada Ulica. Pripravili so nam palačinke z domačim čokoladnim namazom in domačo marmelado brez dodanega sladkorja.

 

 

Srčna Kuhna je projekt v razvoju, ki poskuša odpreti gostilno, v kateri bi bili vsi obroki pripravljeni na zdrav način. Radi bi prodajali domače pridelano hrano lokalnih kmetov. Želijo si, da bi s skupnostno pripravo hrane vsem socialnim skupinam omogočili dostop do toplega obroka, mladim brezposelnim pa zaposlitev. To bi bilo tudi mesto, kjer bi se lahko odvijale razne družbene dejavnosti, ki bi povezovale lokalne skupnosti.

 

Mreža Mlada Ulica predstavlja mrežo mladinskih organizacij, ki so se združile s skupno vizijo, da spoznajo stiske, potrebe in želje mladih, jih informirajo o pomenu skrbi za prijatelje in jih spodbudijo k prevzemanju odgovornosti za lastno vedenje. Delujejo neposredno z mladimi na terenu in se s peko palačink, razdeljevanjem košev za zbiranje odpadkov in podobnimi akcijami trudijo seznanjati mlade z različnimi možnimi načini aktivnega preživljanja prostega časa. 

Letošnji EKODAN nismo posvetili le odpadkom in ekološkim pridelkom, ampak tudi problematiki v povezavi z drogami. V zadnjem času so se slednje pojavile tudi na naši šoli, zato smo želeli dijake opozoriti in jih o tem poučiti. Pri tem nam je pomagala gospodična Sandra, ki je uspela premagati svojo zasvojenost z drogami. Dijakom je predstavila svojo zgodbo od zaznamovanega otroštva do danes.

V osnovni šoli je prvič postala tarča posmeha, in sicer zaradi svoje zunanje podobe in hobijev. Probleme so imeli tudi doma. Zato pravi, da si je želela v gimnaziji ustvariti drugačno podobo in da je to verjetno eden od razlogov za njene kasnejše težave. Z drogami se je prvič seznanila v gimnaziji. V prvem letniku se je začelo s kajenjem, v drugem letniku pa s travo in alkoholom. Dijake je opozorila, da se »nikoli ne ustavi pri travi«. V četrtem letniku je spoznala fanta in tako prvič prišla v stik z heroinom. Šolo je opustila. Zaradi zasvojenosti so jo starši nekajkrat odslovili od doma, nekega dne pa se je prostovoljno preselila k fantu. Tam razmere niso bile boljše, saj sta se vedno bolj stopnjevala nasilje in zadolževanje. Edina pozitivna stvar iz tistega obdobja je ta, da ni nikoli kradla, kar v odvisnosti počne veliko zasvojencev. Zaradi slabih razmer pri fantu se je hotela vrniti k staršem, ki so ji dali zadnjo možnost, in sicer da odide v komuno. Še en razlog več za to odločitev naj bi bila prometna nesreča. Pravi, da se mora po navadi ljudem zgoditi nekaj pretresljivega, da se odpravijo v komuno.

Najhujše čase je preživljala na začetku bivanja v komuni, v prvih petih mesecih. Takrat je doživljala velik občutek krivde. V komuni so veljala stroga pravila. Tam so bili samo odvisniki, le vsake toliko časa so prišli ljudje, ki so vodili predavanja. Pravi, da je to zato, ker odvisniku najlažje pomaga odvisnik. Vsi so se dobro razumeli, si med seboj pomagali in postali so prijatelji. Pravi, da se kljub uspešnemu odvajanju človek droge oziroma želje po njej nikoli popolnoma ne reši. Upoštevati mora pravila in biti previden. Še danes odplačuje dolgove in opravlja družbenokoristna dela. Zdi se ji, da je ljudje ne obsojajo zaradi preteklosti, ampak do nje gojijo nezaupanje.

 

Svojo zgodbo je z veseljem delila z nami in jo želi deliti tudi z ostalimi, saj upa, da lahko tako pomaga. Spodbudila nas je k temu, naj pomagamo ljudem, za katere mislimo, da so v težavah. Njeno pričevanje je bilo dijakom zelo všeč. Ves čas so jo z  zanimanjem poslušali, kar se je pokazalo tudi kasneje, ko jim je dala priložnost za vprašanja, na katera je z veseljem odgovorila.

 

O nas pa so pisali tudi drugi:

http://www.eko-iniciativa.si/blog/eko-trznica-na-gimnaziji-ledina-0

 

Sedaj pa še nekaj fotoutrinkov:

 

 

 

Brez cigarete naj bo vsak dan lep in zdrav!


V nedeljo, 31. januarja, bomo obeležili Dan brez cigarete, ki lahko vse nekadilce spomni, da že s tem, da ne kadijo, veliko doprinesejo k zdravemu načinu življenja in odgovornemu ravnanju z okoljem, kadilcem pa ponudi priložnost in spodbudo za opustitev te škodljive razvade.
Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3.600 posameznikov ali skoraj 10 na dan, pri čemer vsak četrti umre pred 60. letom starosti.
Ker se zavedamo nevarnosti kajenja, bomo v petek, 29. januarja 2016, na šoli organizirali nekaj aktivnosti z namenom osveščanja pred njegovimi posledicami.
Po šolskem radiu bomo prisluhnili intervjuju z učiteljem matematike, ki ni nikoli kadil, a ima s kajenjem negativno izkušnjo.
Na hodnikih boste zasledili slogane, ki so povezani s škodljivo razvado, na šolskem zaslonu pa slikovno spodbudo za razmislek.
V avli šole bo organiziran kviz o kajenju. Toplo vabljeni, da se ga udeležite! Nagrade so privlačne in slastne!

 


DAN ODPRTIH VRAT - EKO DAN
sreda, 28 november 2012

»Vse, od najmanjše travice, najmanjšega žužka do najmogočnejšega drevesa, je povezano z ljudstvi tega planeta in materjo Zemljo, njenimi vetrovi, ognji in vodami.«   (Julia Doria) 

DAN ODPRTIH VRAT – EKO DAN

V četrtek, 21. novembra 2012, je naša šola odprla svoja vrata, in se med drugim predstavila v sklopu eko dneva s številnimi dejavnostmi, ki so bile povezane z energijo.

Osnovnošolci so se nam pridružili pri pouku od pol osmih zjutraj naprej. Dan odprtih vrat smo slovesno otvorili med glavnim odmorom z izobešenjem EKO in UNESCO zastave. Po kratkem nagovoru ravnatelja o pomenu EKO šole in UNESCA ter predstavitvi knjige Ognjeno srce, je sledilo povabilo na ledinski zajtrk (kruh z maslom, marmelado ali medom in napitkom: bela kava, kakav ali čaj).

V dijaškem kotičku so dijaki pripravili tradicionalni ledinski sladoled s tekočim dušikom, ki je bil serviran v kornetih. Nekateri dijaki so se zaigrali z baloni in jih napolnili s helijem. Istočasno je potekala tudi predstavitev projekta mednarodne izmenjave naših dijakov in njihovih mentorjev z naslovom »Free Time Under Microscope – Diversity Enriching United Europe.

Dijaška skupnost je organizirala prodajo slastnih muffinov, ki so jih dijakinje spekle same, izkupiček pa je bil namenjen za dobrodelne namene.

V sklopu eko dneva so bile 5. in 6. šolsko uro organizirane raznovrstne delavnice. V telovadnici so dijaki 1. in 2. letnika spremljali privlačne kemijske poskuse, ki jih je izvajal fakultetni profesor dr. Ivan Leban.

Danes živimo v dobi plastike. Koliko embalaže se v resnici reciklira, kako to vpliva na okolje in živali, kaj je to biorazgradljiva plastika, kakšne so njene prednosti in težave, je pojasnila dr. Elizabeta Tratar Pirc, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Dijaki so izdelovali vetrnice iz plastenk, se pogovarjali o prednostih in slabostih alternativnih virov energije in izdelali načrt, kako na preprost način privarčevati energijo. Nekaj svojih zamisli in idej so prenesli na plakate, ki so jih obesili po šoli.

Globok vtis in pečat je dijakom pustilo potopisno predavanje Po poteh Bolivije, Peruja in Venezuele, saj je učitelj Peter Prhavc primerjal življenje in navade tamkajšnjih domorodcev z našimi življenjskimi navadami.

Dan se je zaključil z napeto tekmo v odbojki med dijaki in učitelji. Začetek in polčas tekme so popestrile ledinske navijačice. Zmago so slavili naši dijaki, ki jim iskreno čestitamo.

Nika Grošelj, 1.b

 UGASNI CIGARETO IN PRIŽGI PAMET!

V petek, 30. januarja 2015, smo na Gimnaziji Ledina osveščati dijake in javnost o škodljivosti kajenja in vplivu te razvade na kakovost življenja kadilcev in nekadilcev.

In kaj se je dogajalo?

- izdali smo brošuro Dan brez cigarete z intervjuji z nekdanjimi kadilci;

- pred šolo so dijaki, profesorji in mimoidoči razmišljali o tem, kako en dan preživeti brez cigarete;

- dijaki so s preprosto igro pokazali, da se kajenja ne moremo osvoboditi brez truda.

PRIŽGI ZELENO LUČ SVOJEMU ZDRAVJU!

 


petek, 29 oktober 2010
 

Mladostniki smo s svojimi svežimi idejami, inovativnostjo in drugačnim, sodobnejšim pogledom na svet zelo pomemben člen v razvoju kulture. Dandanes postajata skrb za naravo in okoljska ozaveščenost prioriteta. Prav zato je pomembno, da se že otroke sooča z načeli ohranjanja okolja in s podobno okoljsko problematiko.
 

Zagotovo velja tudi dejstvo, da je tudi v skupini mlade populacije zaznati napredek v razmišljanju glede varstva okolja. Spoznavamo prednosti okolju prijazne industrije, gospodinjske racionalnosti, pazljivega ločevanja in odlaganja, reciklaže in predelave materiala ipd. Kljub napredku pa v domačem okolju še prepogosto vidimo človeško ravnanje, ki naravi še kako škoduje. Pomembno je torej, da se mladostniki sami vključimo v vzgajanje in se med ljudmi izkažemo kot dober zgled.

Šola kot ena ključnih inštitucij, kjer mlajši vrstniki sodelujejo in pridobivajo znanje, ima veliko vlogo v procesu promoviranja naravi prijaznega načina življenja. To prizadevanje dosežemo z različnimi projekti, ki s svojo odmevno razsežnostjo lahko prispevajo delček k vzgajanju ljudi okrog nas. Sami smo na šoli odločni storiti vse, kar je v naši moči, zato organiziramo z ekologijo povezane akcije, prireditve, predavanja, projektne tedne, ob vsem tem pa skupaj z mentorji poskušamo tovrstne dejavnosti vključiti tudi v pouk.

Ob izobraževanju spoznavamo tako pozitivne kot negativne značilnosti različnih oblik skrbi za okolje (npr. obnovljivih virov energije, ločevanja odpadkov itd.). V veliki meri pa na nas kot tudi na starejšo populacijo vplivajo tudi mediji. Tržišče ponuja nešteto izdelkov, ki jih podjetja z dobro promocijo uspejo prodati. Škoda je, da ima gospodarstvo in denar še vedno tako veliko vlogo, da pogosto prevlada nad okoljsko problematiko in izjalovi naš trud. Sodobne tehnologije, kot je npr. fotovoltaika, so pogosto predrage, če pa že obstajajo subvencije, vsi ljudje niso najbolje seznanjeni z njimi, kar pomeni, da investicije še niso dovolj pogoste. Ljudi poskušamo tudi mladi pozvati k razmišljanju, ki ne bi bilo pogojeno in omejeno na kratkoročno finančno stanje. Potreben je svež pristop, saj ta tehnologija vložen denar povrne dolgoročno, a učinkoviteje, saj je zaslužek večji, pomagamo pa tudi naravi. Pri tem so ovira močni svetovni lobiji, ki svoje interese podpirajo z denarjem in uspevajo ohranjati prodajo svojih neekoloških proizvodov. Tu je zagotovo zelo pomemben avtomobilski naftni lobi, ki nadzira celoten svetovni gospodarski sistem. Države pričenjajo kljubovati naftni odvisnosti s subvencijami in finančno pomagajo kupcem avtomobilov. Mnoge evropske države so tak sistem že uspešno vpeljale, zato je prav, da temu sledi tudi Slovenija.

Podobno kot denar je pogost problem žal tudi človeška nepripravljenost sprejeti napredek. Lep primer omejenega mišljenja, ki ni v koraku s časom, je strah pred vetrnicami, s katerimi se v mnogih državah po svetu uspešno pridobiva električna energija. Ljudje niso zainteresirani in odklanjajo take načine, saj naj bi poleg hrupa pomenile tudi preveliko škodo za naravo (npr. ker so tujki v okolju, pobijajo ptice ipd.). Kot že omenjeno, je potreben povsem drug pristop, ki bi dovoljeval kakšno inovacijo, ne pa starodobnega in vsakdanjega razmišljanja. Za to je seveda potreben čas, lahko pa sklepamo, da bodo nove ekološko vzgojene generacije prinesle dodaten zagon za napredek in razvoj.

Da je mladim mar za okolje, dokazujejo konkretni podatki. V preteklih letih je na primer močno poskočila prodaja ekoloških objektov, za kar pa so v precejšnji meri zaslužne mlajše generacije, npr. mlade družine. Prav tako se v industriji pričenjajo korenite spremembe glede industrijskih odpadkov. Nekoč mlajše generacije bodo odrasle, prenesle svoje vrednote na potomce in nadaljeval se bo postopen razvoj. Le tega pa ne smemo ustaviti!

 

 

                                                                                              Dejan Bolarič, 3. G

Dijaki in učitelji Gimnazije Ledina so v petek, 24. oktobra 2014, pripravili dan odprtih vrat – ekodan. Prve štiri ure so bila vrata učilnic odprta in pri pouku so lahko prisostvovali vsi obiskovalci, potem pa se je začel pester program delavnic in predavanj.

Dijaki in obiskovalci so si lahko pripravili zeliščne in skutne namaze, se preizkusili v pilatesu, jogi in plesu ter sodelovali v medgeneracijski delavnici o pomenu pitne vode.

Našemu vabilu so se prijazno odzvali vrhunski strokovnjaki z različnih področij in pripravili zanimiva predavanja. Dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo je predstavil nastanek novega zdravila, dr. Simon Horvat s Kemijskega inštituta je predaval o genu za debelost, ki ga je pred kratkim odkril s skupino raziskovalcev, dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete je pripovedoval o volkovih in svojih osupljivih srečanjih z njimi, nutricionist dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete je poudaril pomen hrane in njene varnosti ter opozoril na dodatke v njej, dr. Renata Karba iz Umanotere pa je govorila o tem, kako nas podnebje povezuje.

Taborniki so predstavili projekt Obnovimo slovenske gozdove, s katerim želijo po lanskem katastrofalnem žledolomu ponovno zasaditi gozdne površine v velikosti 1300 nogometnih igrišč. Zavihajmo rokave!

Ker narava ne pozna ne plačila ne kazni, ampak le posledice, so nam Ekologi brez meja posodili film Trashed, ki predstavlja, kako človek s smetmi preplavlja svet in kakšne so posledice le-tega.

Novinarka in popotnica Mojca Mavec nas je navdušila s predstavitvijo dežele Bali in povedala, kje dobi ideje za oddajo Čez planke, Miša Kandus pa nam je kot ozdravljen odvisnik od droge zaupal svojo življenjsko zgodbo.



 

Letni delovni načrt EKO šole 2013/2014

petek, 13. september 2013
Preberite si letni delovni načrt EKO šole za šolsko leto 2013/2014.

 

 

 


Program Ekošola Gimnazije Ledina –

- 7 korakov

Temeljni cilji Ekošole:

 

·         razvijanje ekološke zavesti in odgovornosti pri vseh dijakih,

·         izboljšati stanje okolja v šoli in njeni okolici,

·         zmanjšati stroške za energijo, vodo in odpadke na šoli,

·         dolgoročno: uvesti sodobne vire energije v sistem energijske oskrbe šole, 

·         šola z vključitvijo v Ekošole pridobi na organizacijskem, izobraževalnem in ekološkem področju večji ugled.

 

 

1. KORAK – Delovanje in redna srečanja Odbora programa Ekošola

 

1.1. Eko-odbor je gibalo celotnega procesa izvajanja programa Ekošola.

      Člani eko-odbora:

      - iz kolektiva: Veronika Babič, Tatjana Ferder Brunšek, Barbara Gorišek, Lea Nemec, Rok Škufca, Petra Špiletič, Nika Cebin ter vsi člani Delovne skupine za urejenost šole in njene okolice

      - dijaki: člani eko-krožka, člani kampanje Pozor(ni)! za okolje, člani projekta Planetu    Zemlja prijazna šola

       -zunanji mentorji: Tatjana Kruder (Karavana varne kemije), strokovnjaki Zavoda 112 (Ko življenje spregovori), strokovnjaki društva Planet Zemlja (Food revolution), Slovenski e-forum – Matjaž Dovečar (Brezplačen ogled razstave TESSI in ostalih razstav v tehniškem muzeju Bistra)  

Prvi sestanek s člani eko odbora  je načrtovan v drugi polovici septembra 2013.

1.2.  Seznanitev kolektiva s programom Ekošola za šolsko leto 2013/2014 (29. avgust 2013)

1.3.  Plan dela za šolsko leto je potrebno vključiti v LDN  za šolsko leto 2013/14

2. KORAKOkoljski pregled šole

  • pomeni pregled in oceno okoljskega stanja šole,
  • je podlaga za eko načrt dela šole(3. korak metodologije programa Ekošola),
  • je ključnega pomena za vrednotenje trenutnih okoljskih razmer v šoli,

·         njegovi rezultati so osnova za načrt dela in pomoč pri zastavljanju realnih ciljev.

Šola v pregled vključi vsa področja, na katerih utegne imeti vpliv na okolje, kot so: energija, podnebne spremembe, odpadki, voda, transport, zdravje, ekološko oziroma biološko pridelana hrana in dobro počutje, ohranjanje in urejanje šole ter njene okolice.

 

3. KORAK – Eko akcijski načrt                  

Načrt dela je jedro aktivnosti programa Ekošola. Tega bomo povezovali z izvajanjem EKO načrta kampanje POZOR(!)NI ZA OKOLJE, ki teži k spodbujanju dijakov in učiteljev k pozor(!)nosti do okolja na šoli. Organizacijo EKOdneva bodo prevzeli EKOfrendi ob pomoči učiteljev in lokalne skupnosti (strokovnjaki društva Planet Zemlja, Slovenski e-forum) z namenom osveščanja, povezovanja in aktiviranja oziroma motiviranja v pozitivnem odnosu do okolja. EKO (zeleni) vrt bomo realizirali pod strokovnim vodstvom osebja Botaničnega vrta Ljubljana.

Program za šolsko leto 2013/14

V šolskem letu 2013/2014 je program Ekošole na Gimnaziji Ledina naslednji:

- izvajanje aktivnosti po predloženem nacionalnem programu Ekošola (september 2013 – maj 2014):

  • predavanja in delavnice na temo odgovornega ravnanja z okoljem,
  • delovne akcije pri nastajanju EKO (zelenega) vrta,
  • tekmovanja (EKOKVIZ),
  • raziskovanja, natečaji,
  • čistilne akcije (Čistilna akcija dijakov GL in otrok Vrtca Ledina . . .),
  • zbiralne akcije (odpadne baterije, papir, tonerji in kartuše)
  • obeleženje dveh pomembnejših dnevov (v sodelovanju s programom UNESCA):

Svetovni dan hrane – 16. oktober 2013 in

Dan brez cigarete – 31. januar 2014

 

- sodelovanje s programom Ekošola kot način življenja na Dnevu odprtih vrat (ekodnevu) in informativnem dnevu

 

- načrtovanje in realizacija EKO (zelenega vrta) – na terasi šole (pod strokovnim vodstvom osebja Botaničnega vrta Ljubljana),

- skrb za urejenost eko table in eko kotička, za čistočo in urejenost šole in njene okolice v sodelovanju z Dijaško skupnostjo in Delovno skupino za urejenost šole in okolice (september 2013 – maj 2014)

- strokovna ekskurzija v Šaleško dolino po programu ENERGIJA – EKOLOGIJA IN OD PREMOGA DO ELEKTRIČNE ENERGIJE (november 2013)

- izvajanje EKOnačrta v sklopu kampanje POZOR(ni) za okolje (oktober 2013 – marec 2014)

- organizacija in izvedba EKOdneva (s pomočjo društva Planet Zemlja in Slovenskega e-foruma) po načrtovanem programu po letnikih:

 

1. letnik: KARAVANA VARNE KEMIJE

                 Kemikalije v vsakdanjem življenju

                 Ne(varno) lepe s kozmetiko

                 Kemijski koktajl na krožniku

                 Skrivnosti nanotehnologije

 

Cilj: dijake informirati o toksinih (strupih), ki nas obkrožajo v vsakdanjem življenju

2. letnik: KO ŽIVLJENJE SPREGOVORI

 

Cilj: dijake informirati o pomenu preventive pred okvarami organizma zaradi prekomernega uživanja alkohola; na razumljiv in nazoren način pokazati škodljivost alkohola in tobaka ter nakazati možnosti prepoznavanja problema            

 

3. letnik: FOOD REVOLUTION

 

Cilj: dijake na njim primeren način spoznati s hrano, zdravo pripravo hrane, pomenom kuhanja, pastmi že pripravljene hrane, možnostmi kuhanja iz ostankov in pomenom uporabe lokalno pridelane hrane

 

 

4. letnik: OBISK TEHNIŠKEGA MUZEJA BISTRA

 

Cilj: dijaki si bodo ogledali multivizijo vsebin: energijska varčnost, virtualne vode, pomen izolativnosti materialov + prostor s praktičnimi poizkusi + ogled ostalih razstav v muzeju

 

 

Vsi dijaki se bodo v sklopu EKOdneva seznanili z označevanjem »EKO« ali »BIO« ekoloških proizvodov, na katerih mora biti navedeno:

1. šifra organizacije za kontrolo in certificiranje,

2. ime in naslov pridelovalca,

3. evropski logotip za ekološko kmetijstvo.

 

Za vse dijake bo na voljo degustacija mleka in bio mlečnih izdelkov (jogurti, skuta, siri, smetana)  EKOkmetije Pustotnik

4. KORAK – Nadzor in ocenjevanje

Način nadzora in ovrednotenje rezultatov delovanja bo potekal konec maja 2013, ko se bo zaključil nacionalni program Ekošola kot način življenja:

  • spremljanje in merjenje uspešnosti zastavljenih ciljev,
  • obisk regijskega koordinatorja,
  • tekmovanje v izvajanju EKOnačrta in organizaciji ter izvedbi EKOdneva (kampanja POZOR(!)NI ZA OKOLJE)

5. KORAK – Delo po učnem načrtu

  • vključevanje okoljskih vsebin v šolske predmete oziroma učni načrt

6. KORAK – Obveščanje in vključevanje

·         je eden od ključnih ciljev programa Ekošola,

·         aktivnosti bodo dijaki izvajali tudi doma oziroma v lokalni skupnosti,

·         odbor v načrtu dela predvidi načine za obveščanje o dejavnostih na šoli, določi dijake, ki bodo skrbeli za poročanje, oglaševanje dela in rezultatov ter osveščanje z aktualnimi dogodki in informacijami (eko tabla, plakati, šolski radio),

·         povezava z Dijaško skupnostjo in Delovno skupino za urejenost šole in okolice

7. KORAK - Ekolistina

·          Ekolistina je izjava o poslanstvu Gimnazije Ledina, ki je postala Ekošola (2010).  

 

 (Viri:  Program Ekošola Irska, program Ekošola Malta, program Ekošola Severna Irska, program Ekošola Škotska ter Vzpostavitev programa Ekošola v 7 korakih)

 

 


31. januarja, na Dan brez cigarete bomo Eko in Unesco Ledinci opozarjali na neustreznost kajenja.

Pripravili smo kratek film o delu vsakdana kadilca, (Ne)kadilec teče, ki si ga lahko ogledate v zeleni sobi, oblikovali smo slogane, ki nudijo priložnost za razmislek o nesmiselnosti kajenja, pripravili gradivo, ki ponazarja, kako vse kadilec škodi svojemu telesu in zbrali kar nekaj dejstev o kajenju, ki jih lahko preberete na objavnih mestih naše gimnazije. Na šolskem radiu pa bomo poslušali poslanico zdravnice Helene Koprivnikar, specialistke javnega zdravja o tem, kar bi mladostniki morali vedeti o kajenju.

 
Vabljeni, da razmislite, zakaj je modro biti nekadilec.

 

Dan brez cigarete